USTNA HIGIENA

ZOBNI ŠKRATEK

KOLEKTIV

STORITVE

KONTAKT

O SLADKORJU MALO DRUGAČE

Zobozdravniki, zdravniki in starši že dolgo časa s prstom kažemo na sladkor, ki je najodgovornejši krivec za celo vrsto bolezni, med drugim tudi za zobno gnilobo, sladkorne bolezni tipa 2 in srčnožilne bolezni. Povezave sladkorja in naštetih bolezni in stanj so mnogo bolj kompleksne, kot se zdi na prvi pogled. Na našo pobudo se je odzval prehranski strokovnjak in biokemik Mladen Krsnik, ki je nekaj osnovnih resnic o sladkorju strnil v naslednjem prispevku.

ZAŠČITA PACIENTA

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima več kot 350 milijonov ljudi po svetu sladkorno bolezen, v EU več kot 55 milijonov, v Sloveniji pa je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (leto 2011) 115.000 znanih sladkornih bolnikov. Kljub dolgoletnim prizadevanjem, da bi omejili širjenje sladkorne bolezni, še vedno raste in po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije in različnih raziskovalnih skupin naj bi bilo leta 2030 sladkornih bolnikov že okoli 500 milijonov! Letna poraba sladkorja se je iz okoli 1,5 kg na osebo v prvi polovici 18. stoletja dvignila na izjemnih 40 – 60 kg na osebo v zadnjih 50 letih. V nekaterih državah je poraba še precej višja. Da bi lahko razumeli podatke, je potrebno razumeti kaj sladkor je in kdaj se z njim prvič srečamo.

Sladkor (saharoza) najdemo v rastlinah, kjer nastane s pomočjo fotosinteze in je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov. Pridobivajo ga iz sladkornega trsa ali sladkorne pese. Poleg omenjenega sladkorja poznamo še druge vrste sladkorjev: fruktoza (sadni sladkor), glukoza (grozdni sladkor), laktoza (mlečni sladkor) itd. V uporabi je daleč največ prečiščena (rafinirana) saharoza, ki jo enostavno imenujemo kar “sladkor” (beli sladkor, namizni sladkor, rafinirani sladkor). Uporabljamo ga za slajenje, izboljšavo okusa, konzerviranje … v bistvu ga uporabljamo vsepovsod – pri pripravi sladkih in slanih jedi ter pijač, kozmetike itd. Predvsem so za otroke v največji meri problematične (pre)sladke pijače, nenaravnih okusov. V enem litru pijače, ledenega čaja ali gazirane pijače, je lahko tudi do 150 g sladkorja, kar je skoraj 10-krat več, kot priporočajo mednarodne in nacionalne smernice za dnevni vnos sladkorja pri otrocih.

V samo presnovo sladkorja je vključenih veliko “pomočnikov”: hormoni inzulin, glukagon, adrenalin, dopamin, grelin in leptin, encimi, minerali (kalcij, magnezij), elementi v sledovih (krom, molibden) in vitamini, predvsem kompleksa B. Kadar človek uživa neobdelan oz. nerafiniran sladkor, del pomočnikov dobi že kar s hrano. Če pa človek uživa obdelan oziroma rafiniran sladkor, mora pomočnike za presnovo pridobiti iz lastnega organizma, kar povzroča njegovo osiromašenje, izločanje snovi, ki se običajno ne izločajo v takšnih količinah in posledično neravnovesje, ki se dolgoročno lahko pokažejo v obliki kroničnih bolezni: sladkorna bolezen, metabolni sindrom (debelost), ledvične disfunkcije, srčno-žilna obolenja...

Kljub vsem naporom v zadnjih desetletjih, se škoda, povzročena zaradi uživanja sladkorja, ne zmanjšuje. Preizkušenih je bilo kar nekaj načinov: zamenjava sladkorja z umetnimi ali naravnimi rafiniranimi sladili (fruktoza, glukoza, koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze – HFCS, razni prečiščeni koncentrati rastlinskih sirupov …), usmeritev v zdrav način življenja, več gibanja itd.

S sladkorjem se otrok sreča že v nosečnosti ali pa v fazi dojenja, če mama uživa rafiniran sladkor. V primeru kratkotrajnega dojenja, se izpad materinega mleka ponavadi nadomešča z otroško hrano, ki velikokrat že vsebuje rafiniran sladkor. Tako otroški organizem dobi v že zelo zgodnji fazi (popolno) informacijo o sladkorju in občutkih evforije, vznemirjenja in sreče po njegovem zaužitju (beri hiperaktivnost). Informacijo, kako ravnati s sladkorjem, pridobi tudi njegov mikrobni svet v prebavnem traktu.

Poseben pomen ima tudi način poroda. V primeru vaginalnega poroda otrok potuje skozi kanal in prebavni trakt novorojenčka se kolonizira z vaginalno mikrobioto, ki novorojenčku omogočajo presnovo materinega mleka. V primeru carskega reza, je kolonizacija prebavnega trakta z mikrobi skorajda onemogočena. Mikrobiota otroka se razvija do nekako 3 leta starosti, zato je zelo pomembno, kakšen je začetek kolonizacije skoraj sterilnega prebavnega trakta z mikrobi zunaj materine posteljice.

Mikrobni svet – MIKROBIOTA je kompleksna združba mikroorganizmov (bakterije, araheje, glive in njihovi virusi …), ki naseljujejo prebavni trakt (od ust do zadnjika), vagino, usta, pljuča, kožo ... Njihovo število ocenjujejo na 1014 (velika večina je bakterij – 500 do 1000 različnih vrst), ki vsebujejo več kot 5 milijonov genov. Človeško telo vsebuje približno 1013 celic in 25.000 genov. Torej smo glede na gene v resnici več kot 99 % bakterije, a skupaj sestavljamo nekakšen ‘superorganizem’, kjer živimo v sožitju. Bakterije opravljajo za nas življenjsko pomembne funkcije:

• Presnova živil – tudi tistih, ki jih človeške celice ne zmorejo, npr. oligosaharidi v materinem mleku, inulin, celuloza …,

• aktivna zaščita pred patogeni in

• ‘izobraževanje’ imunskega sistema.

Mikrobi izločajo ogromno število aktivnih snovi (ocenjeno na 1030), ki posredno ali neposredno vplivajo na presnovo in delovanje notranjih organov, žlez z notranjim izločanjem ter možgane. Uživanje močno prečiščenih in kemijsko obdelanih živil, npr. rafiniranega sladkorja, vsemogočih dodatkov na umetni osnovi ter čezmerna uporaba antibiotikov, je privedlo do točke, ko organizem ne more več normalno delovati. V bistvu se poruši mikrobno ravnotežje (disbioza), kjer se razraščajo lahko le še nekatere mikrobne vrste, npr. prekomerno razraščanje glive Candide albicans (kandidoza) ob uživanju rafiniranih ogljikovih hidratov, predvsem sladkorja. Zmanjšana raznovrstnost bakterij (zmanjša se število različnih bakterij) vodi do okvare želodčne ali črevesne sluznice, ki postane bolj prepustna in zaradi spojin, katerih normalno ne najdemo v krvnem obtoku (lipopolisaharidi in drugi mikrobni presnovki), prihaja do motenj naše presnove na več nivojih in nastanka kroničnih bolezni. Prav tako lahko pride do disbioze ustne mikrobiote, ki dolgoročno pospeši nastanek zobne gnilobe.

Primer nastanka debelosti in sladkorne bolezni tipa 2 je prikazan na sliki.

Potrebno bo temeljito razmisliti o spremenjenem načinu prehranjevanja, ki bo bolj ustrezal našim mikrobom. V spremembo bo potrebno vključiti najnovejša spoznanja o mikrobioti, ki kot kaže, je veliko bolj odgovorna za naše zdravje, kot smo si do zdaj predstavljali.

Čas je, da se spoprijateljimo z mikrobi in jih spoznamo, da so naši zavezniki in kot po novem pravi rek: “Ni dobrih ali slabih bakterij, temveč so le dobri ali slabi gostitelji.”

Fizik, astrofizik, matematik, Stephen Hawking, je izjavil: “Največji sovražnik znanja ni nevednost, temveč iluzija o znanju.”

Mladen Krsnik - Po izobrazbi je bil univerzitetni diplomirani kemik in specialist iz medicinske biokemije. Poleg strokovnega izobraževanja na področju klinične kemije in biokemije, se je izobraževal na področju pozabljene življenjske filozofije, kjer načelo pravi, da je Narava vselej popolna in da spremenimo lahko le sebe in nikogar oziroma ničesar drugega. Bil je zagovornik zdravega, predvsem preventivnega načina življenja, ki vključuje prehrano na izključno rastlinski osnovi s pravilnim kombiniranjem živil, telesu prijazne aktivnosti in zdravih ter ljubečih medsebojnih odnosov na vseh nivojih. Svoja izobraževanja je dopolnjeval z različnimi tečaji masažnih tehnik in vzdrževanja higiene prebavnega trakta, ki zajema vse od pozorne izbire in kombinacije živil, presnove, do spoznavanja odzivnosti mikrobiote.