Zobozdravniki, zdravniki in starši že dolgo časa s prstom kažemo na sladkor, ki je najodgovornejši krivec za celo vrsto bolezni, med drugim tudi za zobno gnilobo, sladkorne bolezni tipa 2 in srčnožilne bolezni. Povezave sladkorja in naštetih bolezni in stanj so mnogo bolj kompleksne, kot se zdi na prvi pogled. Na našo pobudo se je odzval prehranski strokovnjak in biokemik Mladen Krsnik, ki je nekaj osnovnih resnic o sladkorju strnil v naslednjem prispevku.
Sladkor (saharoza) najdemo v rastlinah, kjer nastane s pomočjo fotosinteze in je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov. Pridobivajo ga iz sladkornega trsa ali sladkorne pese. Poleg omenjenega sladkorja poznamo še druge vrste sladkorjev: fruktoza (sadni sladkor), glukoza (grozdni sladkor), laktoza (mlečni sladkor) itd. V uporabi je daleč največ prečiščena (rafinirana) saharoza, ki jo enostavno imenujemo kar “sladkor” (beli sladkor, namizni sladkor, rafinirani sladkor). Uporabljamo ga za slajenje, izboljšavo okusa, konzerviranje … v bistvu ga uporabljamo vsepovsod – pri pripravi sladkih in slanih jedi ter pijač, kozmetike itd. Predvsem so za otroke v največji meri problematične (pre)sladke pijače, nenaravnih okusov. V enem litru pijače, ledenega čaja ali gazirane pijače, je lahko tudi do 150 g sladkorja, kar je skoraj 10-krat več, kot priporočajo mednarodne in nacionalne smernice za dnevni vnos sladkorja pri otrocih.
V samo presnovo sladkorja je vključenih veliko “pomočnikov”: hormoni inzulin, glukagon, adrenalin, dopamin, grelin in leptin, encimi, minerali (kalcij, magnezij), elementi v sledovih (krom, molibden) in vitamini, predvsem kompleksa B. Kadar človek uživa neobdelan oz. nerafiniran sladkor, del pomočnikov dobi že kar s hrano. Če pa človek uživa obdelan oziroma rafiniran sladkor, mora pomočnike za presnovo pridobiti iz lastnega organizma, kar povzroča njegovo osiromašenje, izločanje snovi, ki se običajno ne izločajo v takšnih količinah in posledično neravnovesje, ki se dolgoročno lahko pokažejo v obliki kroničnih bolezni: sladkorna bolezen, metabolni sindrom (debelost), ledvične disfunkcije, srčno-žilna obolenja...
Kljub vsem naporom v zadnjih desetletjih, se škoda, povzročena zaradi uživanja sladkorja, ne zmanjšuje. Preizkušenih je bilo kar nekaj načinov: zamenjava sladkorja z umetnimi ali naravnimi rafiniranimi sladili (fruktoza, glukoza, koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze – HFCS, razni prečiščeni koncentrati rastlinskih sirupov …), usmeritev v zdrav način življenja, več gibanja itd.
Mikrobi izločajo ogromno število aktivnih snovi (ocenjeno na 1030), ki posredno ali neposredno vplivajo na presnovo in delovanje notranjih organov, žlez z notranjim izločanjem ter možgane. Uživanje močno prečiščenih in kemijsko obdelanih živil, npr. rafiniranega sladkorja, vsemogočih dodatkov na umetni osnovi ter čezmerna uporaba antibiotikov, je privedlo do točke, ko organizem ne more več normalno delovati. V bistvu se poruši mikrobno ravnotežje (disbioza), kjer se razraščajo lahko le še nekatere mikrobne vrste, npr. prekomerno razraščanje glive Candide albicans (kandidoza) ob uživanju rafiniranih ogljikovih hidratov, predvsem sladkorja. Zmanjšana raznovrstnost bakterij (zmanjša se število različnih bakterij) vodi do okvare želodčne ali črevesne sluznice, ki postane bolj prepustna in zaradi spojin, katerih normalno ne najdemo v krvnem obtoku (lipopolisaharidi in drugi mikrobni presnovki), prihaja do motenj naše presnove na več nivojih in nastanka kroničnih bolezni. Prav tako lahko pride do disbioze ustne mikrobiote, ki dolgoročno pospeši nastanek zobne gnilobe.
Primer nastanka debelosti in sladkorne bolezni tipa 2 je prikazan na sliki.
Potrebno bo temeljito razmisliti o spremenjenem načinu prehranjevanja, ki bo bolj ustrezal našim mikrobom. V spremembo bo potrebno vključiti najnovejša spoznanja o mikrobioti, ki kot kaže, je veliko bolj odgovorna za naše zdravje, kot smo si do zdaj predstavljali.
Čas je, da se spoprijateljimo z mikrobi in jih spoznamo, da so naši zavezniki in kot po novem pravi rek: “Ni dobrih ali slabih bakterij, temveč so le dobri ali slabi gostitelji.”
Fizik, astrofizik, matematik, Stephen Hawking, je izjavil: “Največji sovražnik znanja ni nevednost, temveč iluzija o znanju.”
Mladen Krsnik - Po izobrazbi je bil univerzitetni diplomirani kemik in specialist iz medicinske biokemije. Poleg strokovnega izobraževanja na področju klinične kemije in biokemije, se je izobraževal na področju pozabljene življenjske filozofije, kjer načelo pravi, da je Narava vselej popolna in da spremenimo lahko le sebe in nikogar oziroma ničesar drugega. Bil je zagovornik zdravega, predvsem preventivnega načina življenja, ki vključuje prehrano na izključno rastlinski osnovi s pravilnim kombiniranjem živil, telesu prijazne aktivnosti in zdravih ter ljubečih medsebojnih odnosov na vseh nivojih. Svoja izobraževanja je dopolnjeval z različnimi tečaji masažnih tehnik in vzdrževanja higiene prebavnega trakta, ki zajema vse od pozorne izbire in kombinacije živil, presnove, do spoznavanja odzivnosti mikrobiote.
